O MOTIVIH IN OBLIKAH
Niso le barve tiste, ki delujejo na otrokovo počutje in delovanje. Tudi motive in like je potrebno skrbno izbrati. Otroci navadno ne marajo ravnih linij in ostrih kotov, saj so ti za njih pregrobi. Potrebno se je čimbolj izogibati ostrim kotom in preživim barvam; najbolje je, da linije izgledajo čimbolj naravne. Zaobljene linije in kroglasti liki delujejo prijazno. Malo večjim otrokom je dobro prisluhniti, kaj si želijo, saj sami najbolj poznajo svoja občutja. Tako pogosto opazimo da so jim všeč oblike, ki spominjajo na oblačke, zajčke…
Več pozornosti pa je potrebno pri izbiri takih motivov, ki lahko otroka nezavedno strašijo (nasilni prizori iz stripov, risank, hude zveri, »nevarne oči«…), čeprav se mu zdijo zanimivi, ali pa so popularni med vrstniki. Nikomur ni prijetno, če ga iz stene stalno opazuje kakšna pošast, proti kateri se v neki risanki vsi na vso moč borijo. Prav tako tudi kakšna zver, ki grdo gleda in ima ostre čekane, ki komaj čakajo, da bodo koga ugriznili. Malčka to hitro prestraši, četudi se tega sam morda ne bo zavedal, odražalo pa se bo lahko na njegovem vedenju. Potrebna pa je previdnost tudi zaradi tega, ker nam nekatere podobe ostanejo za vse življenje.
Otroci se zelo radi odločajo tudi za tiste motive, ki so trenutno popularni, bodisi iz risank in stripov, bodisi med vrstniki v vrtcu ali šoli. Vendar se pogosto izkaže, da ta popularnost hitro izzveni. Zaradi tega se sam najraje odločam za slikanje likov večnih klasik (Disney, Tom&Jerry, Barbie...). Predvsem pa dajem pomembnost temu (ne glede na popularnost motivov in junakov), da so obrazi, ki jih slikam, nasmejani, topli in prijazni.
Zelo nevsiljivo in nevtralno delujejo prizori iz narave, kot so tihožitja dreves, travnikov, okoliških hribov, cvetja; prav tako delujejo slike živali, risane realno. Te so pogosto nekoliko zahtevnejše za narisat.