O ZGODOVINI POSLIKAV
Sam bi lahko rekel, da je slikanje na steno mati vse likovne umetnosti. Naši predniki so z likovnim izražanjem pričeli v dobi paleolitika, ko so na stene in strope jam, na lubje, na skale in previse risali z naravno barvo, predvsem v barvah oker, bele in črne. Motivi so bili različni, predvsem so risali divje živali, ki so jih lovili, ponekod pa so odkrili tudi odtise dlani, kar naj bi veljalo kot nekakšen prazgodovinski podpis. Med najstarejše poslikave sodijo aboriginske slike v Avstraliji, jamske slike v španski Altamiri, francoske jamske slike v Lascauxu, ter Chauvetova jama, katere poslikave veljajo za najstarejšo jamsko umetnino, saj so stare okoli 30.000 let, kar je še enkrat toliko, kot jamske slike v Altamiri.
Stensko slikarstvo je sprva služilo ritualom, sporočanju in označevanju prostorov, morda tudi estetskemu izgledu, kasneje, v dobi prvih večjih civilizacij, je stenska poslikava, poleg sporočanja, služila tudi (ali morda predvsem) estetskemu videzu. Tako najdemo poslikane stene v templjih, grobnicah, palačah in svetiščih. Starogrške poslikave so na žalost precej neohranjene, zato pa so se toliko bolj ohranile slike starega Rima, kjer so si okrasitev stene privoščili tudi nekateri premožni v zasebnih hišah.
Egipčanskemu stenskemu slikarstvu bi lahko rekli tudi stensko pisarstvo, saj so namesto črk in besed uporabljali slikice. Njihove hieroglife najdemo na stenah grobnic, svetišč, templjev, palač… Pri njih je, torej, stensko slikarstvo bolj služilo sporočanju in komunikaciji, kakor pa estetiki, čeprav velja, da stene krasijo hieroglifi.
Srednjeveški umetniki so stensko slikarstvo uporabljali še za okrasitev cerkva in nekaterih samostanov, s freskami, kjer so slikali predvsem motive iz svetopisemskih zgodb.
Danes lahko opazujemo, kako se je stensko slikarstvo skozi tisočletja in mnoge generacije spreminjalo. Poleg estetskega užitka in zgodovinske vrednosti, ki jo slike imajo, pa se lahko preko njih tudi precej naučimo o našem razvoju in koreninah.
Preko renesanse, klasicizma, romantike, začetka dvajsetega stoletja, pa vse do danes, so se v stenskemu slikarstvu razvile mnoge različne tehnike, risanje najrazličnejših tematik in motivov, uporaba pa je danes širša kot je bila kadarkoli do sedaj. Redka velika imena preteklih umetnostnih obdobij je danes nadomestila množica tako znanih, kot neznanih umetnikov, tistih, ki rišejo le za lastni užitek...; stensko slikarstvo je danes dostopno vsakemu.
Pravzaprav je vsak od nas umetnik stenskega slikarstva, saj smo kot otroci zelo radi risali po stenah z voščenkami, barvicami, šminkami… ali pač s tistim, kar nam je v pravem trenutku, ko starši niso bili pozorni, prišlo prav za popestritev beline sten. In to sam delam še danes, v odraslih letih.